Quantum physics
|
Edit video information Language: English (English) Subtitles: 
Slovenian
(Slovenščina)
[Edit subtitles]
Transcribe video | Upload subtitles OR Translate this Slovenian subtitles to Transcript belowIn spet smo skupaj.Dedek vse kvantne čudaškosti. Zloglasni eksperiment z dvojno režo! Da bi razumeli ta eksperiment, moramo najprej pogledati, kako se delci, te male kroglice snovi, obnašajo. Če naključno streljamo majhne objekte, recimo frnikule, v zaslon opazimo vzorec na zidu, kjer so kroglice šle skozi režo. Če sedaj dodamo še drugo režo, bi pričakovali še en vzorec, premaknjen v desno. Sedaj pa si poglejmo valove. Valovi zadanejo režo in se širijo navzven ter steno najmočneje zadanejo ravno v smeri reže. Svetla proga na steni kaže intenziteto vala. To je podobno vzorcu, ki so ga povzročile frnikule. Toda, ko dodamo drugo režo. . . se zgodi nekaj drugega. Če vrh enega vala zadane dolino drugega, se izničita. Zato se na zidu pojavi interferenčni vzorec. Mesta, kjer se srečata dva vrha, so svetlejša, kjer pa se vala izničita, so temnejša. Torej, ko mečemo stvari oz. materijo, skozi dve reži, dobimo tole. Dve progi na steni. Pri valovih pa dobimo interferenčni vzorec z več progami. Dobro, sedaj pa pojdimo v kvantni svet. Elektron je zelo zelo majhna kroglica snovi. Kot zelo majhna frnikula. Pa ustrelimo curek elektronov skozi režo. Obnašajo se prav tako kot frnikule: ena sama proga. Če ustrelimo curek skozi dve reži, bi morali dobiti, kot pri frnikulah, dve progi. Kaj?!? Interferenčni vzorec? Streljali smo elektrone, majhne delce snovi, dobimo pa vzorec kot pri valovih! Kako? Kako lahko delci snovi ustvarijo interferenčni vzorec kot valovi? To ni logično. Toda. . fiziki so premeteni. Rekli so: mogoče se delci odbijajo drug od drugega in ustvarjajo tak vzorec. Odločili so se, da bodo streljali elektrone enega po enega. Tako nikakor ni mogoče, da bi vplivali drug na drugega. Toda po eni uri takšnega poskusa se pojavi enak interferenčni vzorec. Sklep je neizbežen. Posamazen elektron začne pot kot delec, postane val potencialov, gre skozi obe reži in interferira sam s seboj ter zadane zid spet kot delec. Matematično pa je zadeva še bolj čudna. Gre skozi obe reži in skozi nobeno. In gre samo skozi prvo in samo skozi drugo. Vse te možnosti prispevajo k dejanskemu stanju. Toda fiziki so bili popolnoma zbegani, zato so se odločili da pokukajo in ugotovijo skozi katero režo gre elektron v resnici. Postavili so merilno napravo, da bi ugotovili skozi katero režo gre ter ga izstrelili. Toda kvantni svet je veliko bolj skrivnosten kot so si predstavljali. . . Ko so opazovali, se je elektron spet začel obnašati kot majhna frnikula. Na zidu sta se pojavili dve progi, ne pa interferenčni vzorec večih prog. Že samo opazovanje tega skozi katero režo je šel, je povzročilo, da je šel samo skozi eno in ne obe reži. Elektron se je odločil, da se bo obnašal drugače. . . kot da bi se zavedal, da ga opazujejo. In prav tukaj so fiziki za vedno vstopili v čudaški svet kvantnih pojavov. Kaj je snov? Frnikule ali valovi? In valovi česa? In kaj ima opazovalec opraviti z vsem skupaj? Opazovalec je že s samim opazovanjem povzročil, da se je valovna funkcija sesedla.
EmbedCopy this snippet into your page:(This is will allways display the latest version of subtitles)
|